APDEJT.si

Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se je hrvaški državljan, ki so ga srbske oblasti aretirale med protivladnimi protesti v Beogradu, vrnil na Hrvaško. Srbski minister za policijo Ivica Dačić je dejal, da je bil aretiran Hrvat Bruno Horvat, ki naj bi napadel pripadnike žandarmerije. Aretirani Hrvat zanika udeležbo na protestih in pravi, da so se mu posmehovali ob pogledu na hrvaški potni list.

Na mejnem prehodu Božaj so pri vstopu v Črno goro kontrolirali albanskega državljana G.S. (52), ki je vozil Land Rover z italijanskimi registrskimi oznakami. V Selinah pa so policisti ustavili 47-letnega prometnega recidivista, ki je vozil avto brez prometnega dovoljenja, kljub temu, da mu je bila vozniška dovoljenja ukinjena.

Članki poročajo o stopnjevanju protestov proti Izraelu v različnih državah. V Quebecu naj bi bili politiki zaskrbljeni zaradi naraščajočega nasilja na pro-palestinskih demonstracijah. V Londonu so medijski delavci protestirali pred Downing Streetom zaradi izraelskega umora palestinskih novinarjev v Gazi. V Južni Afriki so medijski delavci izrazili ogorčenje nad izraelskim nenehnim ciljanjem novinarjev. Protesti odražajo globalno zaskrbljenost zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci in napadov na medije.

Donald Trump je na letališču toplo sprejel Vladimirja Putina, kar je sprožilo pozornost javnosti. Po izstopu iz letal, sta se voditelja srečala na rdeči preprogi, kjer sta se pozdravila z nasmehom in aplavzom. Podrobnosti o njunem srečanju so objavljene na različnih spletnih portalih.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da nima informacij o aretaciji hrvaškega državljana v Beogradu in ne more komentirati primera, dokler ne ugotovijo dejstev in okoliščin. Ivica Dačić je potrdil aretacijo Hrvata med protesti in se vprašal, kaj je ta počel na protestih v Srbiji.

Šesti dan zapored se Črna gora bori s požari, pri čemer je stanje najkritičnejše v Podgorici. Helikopter Oružanih sil Bosne in Hercegovine nadaljuje z angažmajem pri gašenju požarov, danes pa je deloval na območju Tuzov in naselja Piper.

Albanski nacionalni svet v Črni gori je izjavil, da je spomenik Isufu Čeljaju v Gusinju bil postavljen na pobudo lokalnih prebivalcev kot izraz pietete in spomina, ne pa kot provokacija ali revizionizem. Predsednik sveta Faik Nika je poudaril, da Čeljaja vidijo kot heroja, ne kot zločinca ali sodelavca okupatorja, in pozval Ministrstvo za kulturo, da preneha z avtoritarnimi odločitvami glede tega vprašanja.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je kritizirala Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, zaradi njegovih dejanj, ki naj bi spodkopavala ustavni red Bosne in Hercegovine. V poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic za leto 2024 je zapisano, da so Dodikovi verbalni in pravni napadi ter razdiralna retorika prispevali k povečanju političnih in etničnih napetosti v državi.

Zdravstveno stanje vojaka Marka Ikovića, ki je bil hudo poškodovan ob prevračanju cisterne z vodo med gašenjem požara v Kučih, je stabilno in je pod stalnim nadzorom.

Podpredsednik vlade Črne gore za zunanje in evropske zadeve, Filip Ivanović, je sporočil, da bo Madžarska poslala helikopter, ki bo od jutri sodeloval pri gašenju požarov v Črni gori. Ivanović se je o tem pogovarjal s Sijartom in se Madžarski iskreno zahvalil za solidarnost in pomoč.

Črna gora se že tri dni spopada z obsežnimi požari na več lokacijah. Premier Milojko Spajić je izrazil sum, da so bili nekateri požari podtaknjeni. Medtem ko NATO še preučuje zahtevo Črne gore za pomoč pri gašenju požarov, je Srbija že poslala helikopter, pomoč pa prihaja tudi iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Združenih arabskih emiratov. Vlada Črne gore koordinira mednarodne sile. NATO je potrdil, da so zahtevo Črne gore posredovali zaveznikom in da potekajo posvetovanja.

Premier Črne gore, Milojko Spajić, je izjavil, da obvladovanje požarov presega zmožnosti države, in izrazil sum glede nenadnega izbruha. Avstrija je ponudila pomoč pri gašenju. Spajić se je srečal z avstrijskim kanclerjem Kristijanom Štokerjem, s katerim sta v Podgorici podpisala politično deklaracijo o nameri poglobitve gospodarskega sodelovanja med državama.

Madonna je javno pozvala papeža Leona XIV., naj obišče Gazo v humanitarni misiji. Poudarila je, da je papež edina oseba, ki ji ne bi mogli preprečiti vstopa, in da ne ostaja več veliko časa za pomoč lačnim palestinskim otrokom.

Greta Thunberg je napovedala, da se bo flotilja 4. septembra pridružila več deset ladjam, ki bodo izplule iz Tunizije in drugih pristanišč. Istočasno bodo potekali protesti v več kot 44 državah.

Ivica Dačić je ponovil, da vsak pritisk na Srbe v Bosni in Hercegovini predstavlja pritisk na Srbijo. Ocenil je, da poskusi revizije Daytonskega mirovnega sporazuma vodijo k centralizaciji BiH in odvzemu pristojnosti entitetam.

Po poročanju londonskega dnevnika Dejli mejl naj bi se Donald Trump in Vladimir Putin kmalu srečala na Aljaski. Članek omenja 'obračun' med omenjenima politikoma, kar nakazuje na potencialno napetost ali pomembnost srečanja.

Po Franciji in Kanadi se je tudi Avstralija odločila priznati Palestino kot državo, kar je Izrael označil za sramotno dejanje in opozoril pred nevarnostjo vojne. Ta odločitev dodatno povečuje pritisk na Izrael zaradi katastrofalnih razmer v Gazi.

Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, so v skupni izjavi ponovili zavezanost načelu, da se mednarodno priznane meje ne smejo spreminjati s silo. Poudarili so tudi, da morajo mirovni pregovori vključevati Ukrajino.

Italijanska premierka Đorđa Meloni, ki jo je Politico označil za najmočnejšo žensko v Evropi, je obiskala Srbijo in se srečala s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Meloni, ki prihaja iz desničarske stranke Braća Italije, je bila v preteklosti najmlajša ministrica v Italiji. Medtem pa se Črna gora sooča z izzivi na poti v Evropsko unijo, saj EU vse redkeje omenja njen napredek, aktualna oblast pa naj bi storila vse, da bi to pot ustavila. Kljub prizadevanjem politikov, kot sta Milojko Spajić in Aleksa Bečić, proklamacije o hitri priključitvi v EU, vse bolj spominjajo na šalo.

Objava Tonina Picule ob 30. obletnici operacije "Oluja", na kateri pozira v vojaški uniformi s puško, je sprožila val kritik v Srbiji. Dragan Đilas, vodja srbske opozicijske Stranke svobode in pravice, je ocenil, da je Picula s tem kompromitiral svojo funkcijo poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo. Picula je ob obletnici izjavil, da je prizadevanje za mir ključno za razvoj družbe, medtem ko je Plenković poudaril, da je "Oluja" uničila projekt velike Srbije.